Zelo znana država po detektivih je Velika Britanija. Bodoči britanski detektivi moralo zaključiti vsaj dve leti kot uniformirani častniki, preden so se lahko prijavili na oddelek za kazenske preiskave. Poleg tega pa morajo v Britaniji tudi opraviti izpit nacionalnih preiskovalcev, da sploh lahko napredujejo v poznejše faze razvojnega programa kriminalistov, da se kvalificirajo za detektive.

Najbolj znana država po njih pa so Združene države. Preden tam kdorkoli postane detektiv, mora obiskovati akademijo za zakone, kjer dobijo častniki poleg izobraževanja še 16-24 študentskih enot v kazenskem pravosodju. Po končani akademiji, pošljejo častnika na usposabljanje na terenu, za obdobje, ki mu ga določijo in tam nadaljuje izobraževanje medtem ko je na poskusnem obdobju. To pa traja od enega do dveh let. V poskusnem obdobju zadolžijo častnika, da išče za dokaze. V tem času pooblaščenca nadzoruje narednik z leti izkušenj.

Nekateri pa celo podaljšajo svoje izobraževanje na univerzi s tem da jo obiskujejo 2 ali pa 4 leta. S tem pa pridobijo diplomo iz kazenskega pravosodja. Skozi leta usposabljanja ali visokošolsko izobrazbo, lahko nato sodelujejo na konkurenčnem pregledu in s tem preizkušajo svoje znanje, spretnosti in sposobnosti v zvezi z preiskavo kaznivega dejanja, kazenskega postopka, intervjuja in zasliševanja, iskanje in zaseg, zbiranje in zavarovanje dokazov itd.

Zasebni detektivi so licencirani s strani države v kateri lahko delajo. Nekatere države ne potrebujejo tega dovoljenja, vendar jih večina potrebuje. Privatni detektivi, ki so licencirani, lahko opravljajo civilne in kazenske raziskave v državi v kateri so licencirani in so tam tudi zaščiteni s statusom te države.