Vsak je že nekoga opravljal ampak uprašanje pa je ali se ljudje zavedamo, da opravljanje res ni lepo? Predstavljajmo si, da bi bili mi tisti o katerih bi ljudje opravljali za našim hrbtom, kako bi se počutili? Vsaka beseda, ki je izrečena nekomu v negativnem smislu resnično prizadene človeka. Ta človek, mogoče te bolečine ne pokaže v vaši bližini ampak jo shranjuje globoko v sebi. To shranjevanje resnično ni dobro, obremeni človeka za stvari, katere sploh niso pomembne v življenju. Več kot odlično je, če si človek teh stvari ne jemlje k srcu in jih samo presliši in živi naprej kot da ni bilo nič. Tisti ki si pa te besede resnično jemlje k srcu bo imel v sebi nek vtis kateri na pogled resnično ni prijeten. Živel bo v skrbeh, želel se bo spremeniti v človeka ki ni on. Vsak človek ima pravici biti to kar si želi on sam, slediti svojim sanjam živeti svoje življenje. Besede ki so izgovorjenje med opravljanjem vedno pridejo na plan in so vzrok da se tistemu, kateremu je bila usoda namenjena biti nekaj več v življenju spremeni zaradi razmišljanja o tem kaj bi si drugi ljudje mislili, ter ga zanemarjali.
Sporočilo vsega tega je to, da bodi človek. Človek, kateri se ne pusti drugim ljudem da ga zaradi negativnih besed drugih ljudi spremenijo v čisto drugačno smer, v nasprotje tistih sanj, katerih si je on zamislil sam pri sebi in bi to postopoma uresničil. Sam pri sebi mora vedeti da ima veliko ljudi ki ga podpirajo to so seveda njegovi prijatelji, družina na kateri mu bodo z veseljem posodili svojo ramo na katero se lahko razjokajo ter mu pomagajo pri vsaki težavi, ki ga mučijo in si lahko osvobodi tiste misli katere so se mu skladiščile globoko v njegovi notranjosti in ne pusti da ga opravljanje drugih čisto uniči.
