Življenje nas vedno znova postavlja pred neštete izzive, eden večjih je tudi Parkinsonova bolezen – najpogostejša nevrodegenerativna motnja, ki vpliva na živčni sistem ter vse dele telesa, ki jih nadzirajo živci. Začne se počasi ter postopoma vse bolj vpliva na kakovost posameznika s to boleznijo, seveda pa tudi njegove najbližje.

Kaj sploh je Parkinsonova bolezen?

Parkinsonova bolezen je ena od razmeroma pogostih bolezni živčnega sistema, saj v kateremkoli časovnem obdobju prizadene 1-2 osebi na 1000 prebivalcev. S starostjo se tveganje za njen pojav povečuje – tako prizadene 1% prebivalcev, ki so starejši od 60 let.

Parkinsonova bolezen je bolezen pri kateri pride do umiranja določenih celic živčnega sistema. Večina simptomov je povezanih z izgubo teh živčnih celic, ki sicer skrbijo za proizvodnjo dopamina. Ko se nivo dopamina zmanjša, se možganska aktivnost spremeni, to pa vpliva na gibanje ter pojav drugih znakov, po katerih je Parkinsonova bolezen prepoznana.

Na pojav bolezni imata velik vpliv dednost oziroma specifični geni, ki so z boleznijo povezani ter okoljski dejavniki. Dejavniki tveganja za pojav bolezni so: starost (bolezen se običajno pojavi po 60-em letu starosti), spol (bolj pogosta pri moških), pa tudi izpostavljenost strupenim snovem (predvsem herbicidom in pesticidom).

Simptomi Parkinsonove bolezni

Znaki in simptomi bolnika, ki ima Parkinsonovo bolezen, se razlikujejo. Začetni pojav bolezni je počasen, običajno komaj ali pa sploh ne zaznaven. Pogosto so simptomi povezani z eno stranjo telesa, s to stranjo ima običajno oseba vedno tudi večje težave.

Parkinsonova bolezen je najpogosteje povezana s tako imenovanimi tremorji. Gre za ritmične gibe okončin, ki se pričnejo najpogosteje na rokah in prstih. Bolniki s Parkinsonovo bolezen običajno zato drgnejo prste enega od drugega, naprej in nazaj. Pomembno je izpostaviti, da se ti nenadni, predvsem pa neželeni gibi pojavljajo tudi v času počitka, je pa njihova pogostost v tem primeru običajno manjša.

Z napredovanjem bolezni se bolniki s Parkinsonovo boleznijo soočajo z vse bolj upočasnjenim gibanjem, pojavijo se težave z opravljanjem vsakodnevnih nalog. Koraki postajajo vse počasnejši, vsako opravilo zahteva vedno več časa. Pogosto bolniki v napredovalih fazah težko dvignejo nogo in med hojo podrsavajo po tleh.

Parkinsonova bolezen vodi v vse bolj zategnjeno mišičje, ki vpliva tako na gibanje bolnika, dodatno pa je pogosto tudi vzrok za bolečine bolnika. Bolezen vpliva tako na telesno držo kot tudi ravnotežje posameznika. Bolnik ima težave z izvajanjem nezavednih gibov, kamor sodijo: zapiranje oči, nasmeh, sočasno gibanje rok med gibanjem ter refleksni odzivi.

Bolezen vpliva tudi na govor. Z napredovanjem bolezni postaja govor vse bolj nežen, težje razumljiv, osebe za začetek pogovora potrebujejo vedno več časa. Običajno se s časom izgubijo tudi govorni načini – govor postane monoton.

Pa ne le govor, bolnik se vse bolj sooča tudi s težavami na področju pisnega izražanja. Pisava postane drugačna, zapisi vedno manjši, izgublja se prostorska zaznava lista na katerega oseba zapisuje želeno.

Je res, da Parkinsonova bolezen ne pozna zdravila?

Pri pojavu Parkinsonove bolezni je postaviti že samo diagnozo bolezni, saj enoznačnega testa ni. Za postavitev diagnoze bo tako zdravniško osebje preverilo vašo zdravstveno kartoteko, simptome ter opravilo več različnih nevroloških in fizičnih pregledov. Pomembno je, da ob pojavu simptomov, ki jih s sabo nosi diagnoza Parkinsonova bolezen, obiščemo zdravnika. Če ne drugega, da ta izloči druge možne vzroke za pojav simptomov, ki jih morda lahko ozdravimo.

Parkinsonova bolezen je bolezen, ki je ne moremo pozdraviti. To je dejstvo s katerim se takoj soočijo vsi bolniki in njihovi svojci. Pomembno pa je zavedanje, da lahko z zdravili nadzorujemo simptome, ki jih prinaša bolezen. V posameznih primerih je potrebna tudi operacija.

Pomoč fizioterapije ter drugih specialistov v boju s Parkinsonovo boleznijo

Bolniki s Parkinsonovo boleznijo morajo pogosto spremeniti svoje življenjske navade ter povečati količine aerobne vadbe. Priporočljivo je tudi izvajanje fizioterapij, ki pomagajo pri zagotavljanju ravnotežja, hkrati pa fizioterapevti z vadbo pomagajo pri raztegovanju mišic, ki so običajno glavni vzrok za bolečine bolnikov. Priporoča se tudi delo s specialisti na področju govora.

Da bi bolnik čim dlje ohranil sposobnost gibanja je pomembno, da ohranja moč mišic, njihovo gibljivost ter ravnotežje. Vadba za katero je zlasti v napredovalih fazah pomembno, da poteka ob podpori strokovno usposobljenih oseb, med drugim poveča kakovost življenja bolnika ter zmanjša tveganje za pojav depresije in anskioznosti. Priporočljivo je, da se s fizioterapevtom dogovorite, da bolniku pokaže način izvedbe vaj, ki jih lahko ta opravlja sam, seveda pa ni odveč, da so o načinu izvajanja vaj poučijo tudi ostali družinski člani, ki bodo bolniku v glavno oporo. Med glavne načine izvajanja vaj sicer poleg hoje sodi tudi plavanje, ples, vodna aerobika, iztegovalne vaje, izredno koristne učinke na bolnika pa ima tudi opravljanje vrtnarskih del.

Alternativa v boju z boleznijo

Poleg izvajanja vseh že omenjenih in dokazanih ukrepov, lahko na stanje bolnika ugodno vplivajo tudi drugi ukrepi s katerimi bolnik vpliva na ohranjanje svoje gibljivosti, ravnotežja ter ohranja stabilno čustveno stanje. Sem sodijo: tai-chi, joga, meditacije ter učenje različnih sprostitvenih tehnik. Na počutje bolnika pa lahko ugodno vpliva tudi druženje s hišnimi ljubljenčki.

Ali lahko pojav Parkinsonove bolezni preprečim?

Ker vzrok za pojav Parkinsonove bolezni še vedno ni povsem jasen, dokazanih preventivnih delovanj še ne poznamo. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko z redno anaerobno telovadbo zmanjšamo tveganje za pojav bolezni. Zanimiva je sicer tudi ugotovitev nekaterih raziskav, ki so nižje tveganje za pojav bolezni povezale tudi s kofeinom. Tako naj bi osebe, ki zaužijejo večje količine kofeina (ki se med drugim nahaja v kavi in čaju) imeli manjše tveganje za Parkinsonovo bolezen.